Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 7. 2. 2024, je naša šola, OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova, v Kulturnem domu Dobova pripravila prireditev z naslovom DOBRA VOLJA JE NAJBOLJA. Proslavo s pričetkom ob 17. uri je s slovensko himno v harmonikaški izvedbi otvoril učenec Tit Šitnik. Po govoru naše ravnateljice, mag. Tamare Ogorevc, je na oder stopil slavnostni govornik Drago Pirman. Gospod Pirman je na svoj hudomušen način predstavil povezanost med liki, ki so nastopili v proslavi in nam namenil nekaj lepih in poučnih besed, ki so se nam po glavi prepletale skozi celoten predpraznični večer. Leto 2024 je bilo razglašeno za leto Rudolfa Maistra, kar pa ni edini poseben dogodek, ki ga letos obeležujemo. Prav tako mineva 100 let od izdaje najbolj znane knjige iz serije Kekec – Kekec nad samotnim breznom.
Na začetku prireditve se nam je predstavil Mešani pevski zbor KD Franc Bogovič Dobova, ki nam je pogrel srca z dvema čudovitima pesmima. Skozi celotno proslavo sta nas spremljala lika Kekec in Mojca, ki sta jo upodobila učenca Žiga Križanić in Nina Zupančič. Iskala sta planiko, a je, žal, nista našla. To je nato uspelo učenki Ajdi Ogorelc, ki nam je zapela pesem Tri planike. Pesem je bila ob skupni izvedbi pevskega zbora in šolskega ansambla zares čudovita. Proslava ob kulturnem dnevu pa ne bi bila popolna brez izvedbe ene najznamenitejših pesnitev Franceta Prešerna, Povodnega moža. V Povodnega moža se je prelevil Maj Zupančič, v prelepo Uršiko zalo Zala Rogič, v Urškino spremljevalko Tija Bosina in v dva brhka fantiča Aleks Januška in Mirko Lazanski. Pesnitvi je sledila Mojčina pesem, ki jo je ob spremljavi zbora odpela solistka Lara Vodlan. Mojca je bila skozi celotno pot zaskrbljena, da se bosta s Kekcem izgubila, saj nista znala nemškega jezika. To pa ni bil problem za Tita Šitnika, ki nam je po deklamaciji O jezikih zaigral jezik, ki ga poznamo vsi – glasbo. Ker pa je v teh časih težko ostati zdrav, so nas dekleta iz Kapel z deklamacijo Pesnik je bolan pripravila na vse prehlade, ki nas lahko doletijo. Prehladov pa ne poznajo naši najmlajši učenci, ki z vsem srcem plešejo v folklori in si s tem krajšajo čas. Oni imajo raje tradicionalne plese, medtem ko naša Zala Rogič raje zapleše na kaj bolj sodobnega. Odvrgla je svojo obleko Prešernove Urške in nam zaplesala na pesem Drevo. Evelin Klokočar pa je že od jutra vedela, da bo Prešernova proslava tekla kot po maslu, zato nam je deklamirala pesem Že od jutra prepevam in nam skozi pesem pihnila v dvorano veliko dobre volje. Povsem na koncu so nam junaki naše prireditve izdali prav poseben nauk:
Ni pomembno ali si iz sto let stare knjige,
… ali pa iz dvesto let stare pesnitve,
… pomembno je, da si dobre volje,
… saj dobra volja je…
NAJBOLJA!
Zapisala: Nina Zupančič, 9. a
