V torek, 4. 10. 2022, smo imeli učenci 5. a, 5. b, in 4. a razreda športni dan, pohod na Špiček. Špiček je najvišji vrh v občini Brežice. Nahaja se na nadmorski višini 686 metrov, v osrčju Dolenjskega, Zasavskega in Posavskega hribovja. Pišečani radi ta del Orlice pogovorno imenujejo Pišeška gora. Večina tega ozemlja je v lasti družine Maček, ta pa jo je dala v upravo gozdnemu gospodarstvu in lovski družini Pišece.
V torek zjutraj smo se zbrali v razredu in skupaj odšli na malico. Po malici smo se oblekli in obuli ter odšli proti avtobusni postaji. Tam smo malo počakali na avtobus. Ko je prišel, smo se vkrcali ter se odpeljali proti Pišecam. Pripeljali smo se do Kerinovega križa, kjer smo izstopili. Tako se je pričel naš pohod, ki je bil tudi poln dogodivščin. Prišli smo do velike bukve in bivaka, nato pa še do čebelnjakov. »Velika bukev« se imenuje, ker je tam rasla največja bukev, vendar so jo morali zaradi bolezni podreti. Tam smo pomalicali in nato smo šli naprej. Šli smo tudi mimo spomenika, kjer je v nesreči pri lovu, leta 1978, umrl lovec. Zanj so naredili spomenik, v spomin in opomin. Potem pa smo veselo prišli na vrh. Tam stojita križ in zvonik. Postavila sta ju domačina iz zaobljube. Med hojo smo lahko tudi videli, kako se gozd spreminja v jesenske barve. Na koncu pa smo šli še do gradu Pišece. Pred gradom smo lahko videli mogočno drevo sekvojo, ki je del grajskega vrta. Nekoč je na tem gradu živel baron Moškon. Znan je bil po šestih prstih na levi roki. On je ustanovil prvo šolo cepljenja sadnega drevja, tako je nastala Mošanka. Potem smo se spustili proti ribniku, ki je bil zaključek našega pohoda. Tam mas je že čakal avtobus, ki je odpeljal nazaj proti Dobovi in šoli.
Patrik Kelher Pavšič
V torek, 4. 10. 2022, smo 4. a, 5. a in 5. b imeli športni dan, pohod na Špiček. Ob 7.30 smo imeli malico in ob 8.00 odšli na avtobus. Z avtobusom smo se peljali do Kerinovega križa. Tam smo izstopili iz avtobusa in začeli hoditi. Pot je bila kar zanimiva. Kmalu potem smo prišli do bivaka in smo imeli malico. Ko smo pojedli, smo nadaljevali pot. Končno smo prispeli na vrh in še enkrat imeli malico. Pot smo nadaljevali po malo bolj strmejši poti navzdol. Tokrat se nismo ustavljali pri bivaku. Pot smo nadaljevali dobro. Potem so se učitelji dogovorili, da gremo še na grad. Na gradu smo se malo odpočili, šli pogledati ribnik in šli naprej. Potem nismo več imeli dolgo za hoditi. Ko smo končno prišli do ceste, nas je čakal avtobus. Okoli 12.00 smo prišli do šole in šli na kosilo. Ta dan se je končal dobro in zanimivo. Bili smo zelo utrujeni, saj so nas bolele noge.
Nika Urek, 5. a razred